Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

lorelai · Objavljeno: 13 Jun 2007 14:14 Naslov sporočila:

Prosim če lahko kdo odgovori na tale vprašanja:

1. Kaj je monografska publikacija in kako se razlikuje od serijske?

2. Kakšne načine pridobivanja gradiva poznamo v knjižnicah?

3. Kakšne funkcije imajo knjižnični katalogi?

4. Kaj je Sicris?

5. Kako je urejeno gradivo na policah šolske knjižnice?

6. Primerjajte inventarno knjigo muzeja in knjižnice.

7. Primerjajte shranjevanje gradiva v arhivu in knjižnici.

8. Primerjajte dokumentacijo TV Slovenija z dokumentacijo v muzeju.

9. V COBISS/OPACu poiščite računalniške igrice za otroke na cd-romu, ne da bi pri iskanju uporabili ključne besede.

10. Opišite Dublin Core Metadata Set.

Hvala!

Lucille · Objavljeno: 13 Jun 2007 17:20 Naslov sporočila:

SICRIS
SlovenIan Current Research Information System
Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji
KRATKA PREDSTAVITEV

Informacijski sistem SICRIS razvijata in vzdržujeta Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in Agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS).
Trenutno so v SICRIS-u predstavljene naslednje entitete:
• 703 raziskovalnih organizacij (izpis vseh organizacij),
• 1119 raziskovalnih skupin (izpis vseh skupin),
• 11921 raziskovalcev (izpis vseh raziskovalcev),
• 4181 raziskovalnih projektov (izpis vseh projektov),
• 599 raziskovalnih programov (izpis vseh programov).
Podatki o projektih v sistemu SICRIS so integrirani v evropski informacijski sistem za raziskovalno dejavnost z imenom ERGO, ki povezuje vse evropske informacijske sisteme, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Poskusna faza sistema ERGO je zaključena. Med glavnimi prednostmi se je izkazala možnost iskanja po bazah podatkov o raziskovalnih projektih vseh držav hkrati. Evropska komisija se še ni odločila o njegovem nasledniku.
Informacijski sistem SICRIS omogoča tudi pregled predstavitvenih strani več kot 500 projektov okvirnih programov EU neposredno iz baze podatkov Projects sistema CORDIS.

STRUKTURA PODATKOV V SICRIS-U
Pri pripravi strukture baz podatkov so upoštevani veljavni mednarodni standardi, klasifikacije in šifranti, priporočila EU (CERIF - Common European Research project Information Format) ter zakonska določila in predpisi, ki veljajo v Sloveniji.
Baze podatkov so med seboj povezane, večina podatkov pa je v slovenskem in angleškem jeziku. Omogočeno je iskanje po vseh ključnih poljih. SICRIS je povezan z informacijskim sistemom COBISS.SI oziroma z njegovo bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI, kar omogoča uporabnikom tudi neposreden vpogled v bibliografije raziskovalcev.

Baza podatkov ORGANIZACIJE
Baza podatkov ORGANIZACIJE naj bi vsebovala podatke o vseh raziskovalnih organizacijah, ki od leta 1995 dalje izvajajo projekte, (so)financirane s strani ARRS-ja (do leta 2001 - Ministrstva za znanost in tehnologijo, do leta 2004 - Ministrstva za šolstvo znanost in šport), vendar so popolni le podatki za organizacije, ki so nam posredovale zahtevane podatke.
V SICRIS se vključujejo tudi organizacije , ki sicer ne sodelujejo pri izvajanju projektov ARRS, če izvajajo raziskovalno - razvojno dejavnost, o kateri poročajo Statističnemu uradu RS in želijo biti z dejavnostjo svojih raziskovalcev/ekspertov predstavljene v SICRIS-u.
Struktura podatkov:
• ime organizacije,
• kontaktni podatki (naslov, telefon, telefaks, elektronski naslov, naslov morebitne domače strani na internetu)
• seznam raziskovalnih skupin,
• seznam raziskovalcev,
• seznam projektov,
• število zaposlenih,
• predstavitev posebne opreme,
• klasifikacija dejavnosti,
• dodatni predstavitveni podatki.
Baza podatkov SKUPINE

Baza podatkov SKUPINE vsebuje osnovne podatke (šifra, naziv, raziskovalno področje) o vseh raziskovalnih skupinah, ki od leta 1998 dalje izvajajo projekte, (so)financirane s strani ARRS-ja (do leta 2001 - Ministrstva za znanost in tehnologijo, do leta 2004 - Ministrstva za šolstvo znanost in šport), druge predstavitvene podatke pa le za trenutno aktualne raziskovalne skupine, če so nam raziskovalne organizacije posredovale zahtevane podatke. V sestav skupine so vključeni le raziskovalci in strokovni ali tehnični sodelavci, za katere smo prejeli zahtevane podatke.
Struktura podatkov:
• sestava raziskovalne skupine (vodja, člani),
• matična raziskovalna organizacija,
• kontaktni podatki (naslov, telefon, telefaks, elektronski naslov, naslov morebitne domače strani na internetu)
• vsebina raziskovalnega dela (ključne besede, klasifikacija),
• seznam raziskovalnih projektov, ki jih skupina izvaja ali jih je izvajala od leta 1998 dalje,
• podatki o projektnem financiranju v obliki t. i. Tabele 1 (do vključno leta 2003).
Baza podatkov RAZISKOVALCI

Baza podatkov RAZISKOVALCI vsebuje osnovne podatke (šifra, ime in priimek, raziskovalno področje) o vseh raziskovalcih, ki od leta 1998 dalje sodelujejo pri izvajanju projektov ARRS (do leta 2001 - Ministrstva za znanost in tehnologijo, do leta 2004 - Ministrstva za šolstvo znanost in šport) ali pa so njihov aktivni status prijavile raziskovalne organizacije, druge predstavitvene podatke pa le za raziskovalce, ki so nam zahtevane podatke posredovali in soglašali z njihovo objavo.
V SICRIS se lahko vključijo tudi raziskovalci/eksperti, ki sicer ne sodelujejo pri izvajanju projektov ARRS, če to želijo in nam posredujejo zahtevane podatke.
Struktura podatkov:
• osnovni identifikacijski podatki (ime, priimek, izobrazba, raziskovalna organizacija, skupina),
• podatki za možnost komuniciranja (telefon, telefaks, elektronski naslov, URL),
• podatki o zaposlitvah raziskovalca (organizacija, raziskovalna skupina, datum zaposlitve, delovno mesto, naziv),
• seznam raziskovalnih projektov, v katere je vključen raziskovalec,
• raziskovalno področje in opis ekspertnih znanj (ključne besede, klasifikacija, izobrazba, znanje jezikov),
• reprezentativne bibliografske enote.
Baza podatkov PROJEKTI

Baza podatkov PROJEKTI vsebuje podatke o projektih, ki jih (so)financira ARRS od leta 1998 dalje (do leta 2001 - Ministrstvo za znanost in tehnologijo, do leta 2004 - Ministrstva za šolstvo znanost in šport), vanjo pa bodo vključeni tudi podatki o drugih raziskovalnih projektih, ki jih bodo izvajalci želeli predstaviti.
Struktura podatkov:
• identifikacija projekta (naslov, datum začetka in predvidenega zaključka),
• višina financiranja,
• vodja projekta in sodelujoči raziskovalci (ime, šifra raziskovalca),
• kontaktna oseba (ime, naslov, telefon, telefaks, elektronski naslov),
• raziskovalna organizacija, v kateri se projekt izvaja ali se je izvajal,
• raziskovalna skupina, ki je projekt prijavila,
• sodelujoče raziskovalne organizacije,
• vsebina projekta (povzetek, opis ciljev projekta, ključne besede, vmesni rezultati),
• klasifikacija projekta po šifrantih ARRS-ja in CERIF-a (Common European Research Information Format),
• morebitna povezava na spletno stran projekta (URL).
Pomembnejši podatki iz baze podatkov PROJEKTI se sproti prenašajo tudi v skupno evropsko bazo podatkov o tekočih raziskavah - ERGO.

METODOLOGIJA ZBIRANJA IN POSREDOVANJA PODATKOV
Podatki se trenutno zbirajo s pomočjo predpisanih obrazcev ARRS (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/ ) in prenašajo na strežnik SICRIS v IZUM-u enkrat tedensko.
Podjetja/organizacije z visokotehnološkim in raziskovalnim potencialom in raziskovalci slovenskega rodu po svetu posredujejo podatke neposredno v SICRIS s posebnimi obrazci.
Raziskovalnim organizacijam so na njihovo željo dodeljena uporabniška imena in gesla, tako da lahko v SICRIS tudi sami ažurirajo nekatere podatke.

DUBLIN CORE
I. UVOD

V seminarski nalogi je predstavljen klasifikacijski sistem Dublin Core (DC) - Dublin Core Metadata set, njegovih 15 elementov, osnovne značilnosti ter razlogi, da še ni standardiziran. Razvoju DC je botrovalo dejstvo, da avtomatsko indeksiranje (iskalni roboti in aplikacije kot so Altavista in Hotbot - tu dobimo le rangiran seznam zadetkov) še ni dovolj za uspešen proces iskanja in izmenjave informacij.
Ker gre pri Dublin Coru (v nadaljevanju DC) za klasificiranje metapodatkov, je za lažje razumevanje eno poglavje namenjeno metapodatkom.

II. METAPODATKI

Izraz metapodatek (“metadata”) pomeni podatek o podatku. Ta izraz se najpogosteje uporablja v svetu interneta, v knjižničarstvu pa je znan kot katalogizacijski podatek ali kot opis vira. Metapodatkovna struktura je definirana v formatih, ki so osnovani na pravilih katalogizacije. Katalogizacijska pravila in formati so lahko zelo preprosti oz. izredno zapleteni. Metapodatki podpirajo številne funkcije kot so lokacija, raziskovanje, dokumentacija, vrednotenje in izbor virov. Kvaliteta metapodatkov ima pomemben vpliv predvsem na iskanje.

Metapodatkovni formati se delijo na tri skupine: na preproste, polne in strukturirane formate.
Preprosti formati so lastninski in osnovani na indeksiranju polnih tekstov. Dober primer takega formata je format, ki ga uporablja Altavista. Je preprost za uporabo, vendar zelo šibak za informacijsko poizvedovanje. Taki formati se ne odzivajo na resne projekte katerih cilj je proizvesti trajne servise.
Polni formati so osnovani na mednarodnih standardih. Primer takega formata je MARC format, ki ga uporabljajo knjižnice.
Strukturirani formati so nekakšen kompromis med preprostimi in polnimi formati. V primerjavi s polnimi formati so ti relativno novi. Večino teh formatov so razvili za uporabo interneta. Dublin Core Metadata set (Dublinski osnovni nabor metapodatkov), ki spada v to skupino je eden prvih univerzalnih formatov. Strukturirani formati niso samo internet standardi, temveč prvi koraki formalne standardizacijske procedure v ISO standardu. Ti formati podpirajo iskanje po polju kot na primer po avtorju, naslovu ali predmetu. Uporabljajo jih strokovni uporabniki kot so bibliotekarji. Glavna motivacija za razvoj teh formatov je bila usposobiti avtorje in založnike za opis svojih dokumentov, ki bi bili razpoložljivi na internetu. polni instrukturirani formati imajo po navadi veliko skupnega. To prepletanje formatov odpira tri izjemne možnosti:
a. Možno je razviti format, ki združuje Dublinski osnovni nabor podatkov. V ta namen je bil
izdelan Dublin Core.
b. Z uporabo Dublin Cora kot formata izmenjave naj bi bilo vedno možno spremeniti Dublin
core metapodatke iz enega formata v drug format.
c. Dublinski osnovni nabor metapodatkov se uporablja za usposabljanje uporabnikov in za
iskanje velikega števila podatkovnih baz različnih organizacij.

III. DUBLIN CORE

DC je model vsebinskega opisa oz. klasifikacijski sistem za opisovanje elektronskih dokumentov.
Pri izvedbi DC so se zbrali eksperti iz knjižničarstva, računalništva in sveta digitalnih knjižnic ter izdelali klasifikacijski sistem, ki bi bil interdisciplinarnega in internacionalnega značaja.
Leta 1995 sta organizaciji Online Computer Library Center (OCLC) in National Center for Supercomputing Applications (NCSA) sprožili iniciativo imenovano Dublin Core Metada Initiative, katere glavni namen je spodbujati skupno razumevanje potreb, prednosti, pomanjkljivosti in rešitev v zvezi z metapodatki.
Prvi rezultat DCMI je bil dogovor o osnovnem naboru metapodatkovnih elementov za opis mrežnih virov. Po mestu nastanka (Dublin, Ohio) so nabor imenovali Dublinski osnovni nabor metapodatkov - Dublin Core Metadata set. Sprva je DC obsegal trinajst elelmentov, vendar kasneje dodali še dva, ki sta pomembna za opis slikovnega gradiva. Na konferenci leta1996 se je izkazalo, da slikovno gradivo in besedilo lahko uvrščamo v nekatere podobne kategorije (npr. avtor, izdajatelj), razlike pa se pojavijo na področju formata. Teh je pri slikah namreč zelo veliko: opisujejo tip (vektorska, bitna,... slika), format (JPEG, TIFF...), kompresijo, barvne lastnosti. Celovit popis teh podatkov je zaradi hitrega spreminjanja standardnih formatov še posebej pomemben za ohranjanje slikovnih virov. Pomembna razlika obstaja še na področju avtomatskega indeksiranja. Besedilo sâmo je hkrati tudi vir za avtomatsko indeksiranje, avtomatsko prepoznavanje vsebine slik pa je sedaj še na ravni prepoznavanja tekstur, stopnje osenčenosti.. - torej predaleč od resnične uporabnosti.
Število elementov, njihova definicija in sintaksa so še predmet dogovora posameznih skupnosti, kar je tudi eden razlogov, da DC še ni prešel v standard.
Vsebinski opis pri DC sestavlja 15 metapodatkovnih elementov, ki so namenjeni za lažje iskanje po elektronskih virih.Imena elementov so izvirno angleška, vendar so lahko prevedena v katerikoli nacionalni jezik.

IME ELEMENTA OPIS ELEMENTA
NASLOV
(title) Ime, dano viru, po katerem je ta ponavadi znan. Navadno ga dodeli avtor.
AVTOR
(creator) Oseba ali organizacija, ki je primarno odgovorna za nastanek intelektualne lastnine vira. Če gra za pisne vire so to avtorji, če gre za vizualne vire so to umetniki, fotografi, ilustratorji...
PREDMET
(subject) Predmet je ponavadi izražen s ključnimi besedami ali frazami, ki opisujejo predmet ali vsebino vira. Priporoča se uporaba kontroliranih slovarjev (tezavrov) ali klasifikacijskih shem.
OPIS
(description) Prostobesedni opis vsebine vira. Lahko zajema povzetek, izvleček, kazalo (če gre za besedilo) ali opis vsebin (v primeru vizualnih virov).
ZALOŽNIK
(publisher) Telo, odgovorno za objavo vira v trenutni obliki, npr. oseba, založnik, univerzitetni oddelek ali korporativno telo.
SODELAVEC
(contributor) Oseba ali organizacija, ki ni navedena v elementu “avtor”, je pa prispevala pomemben intelektualni delež k intelektualni lastnini (vsebini) vira, vendar je njen prispevek sekundaren glede na opis pri elementu “avtor” (npr. urednik, ilustrator)
DATUM
(date) Datum, povezan z dogodki v življenjskem ciklu vira. Največkrat je to datum nastanka ali datum objave oz. dostopa vira v sedanji obliki.
VRSTA
(type) Zvrst vira: spletna stran, novela, poezija, delovni list, tehnično poročilo, esej, slovar. Pričakuje se, da bo vrsta izbrana s kontroliranega seznama “type”.
FORMAT
(format)
Format podatkov vira, njegova fizična oz. digitalna pojavnost. Lahko zajema tudi vrsto medija, na katerem je dokument shranjen. Lahko se uporablja za določanje programske ali strojne opreme, potrebne za prikaz dokumenta oz. za ravnanje z njim. Lahko zajema velikost in dolžino (npr. 13Kb oz. 136s). Priporoča se izbira iz seznama formatov.
Oblika v kateri je vir predstavljen: text/html, ASCII, postscript file, executable application, JPEG image.
IDENTIFIKATOR
(identifier) Referenca v obliki črkovnega, številčnega ali kombiniranega niza za enotno identifikacijo vira. Priporoča se uporaba formalnih identifikacijskih sisitemov, npr. Uniform Resource Idetifier (URI), Digital Object Identifier (DOI), International Standard Book Number (ISBN).
IZVOR
(source) Povezava z drugim virom, iz katerega je opisovani vir nastal. Priporoča se uporaba formalnega identifikacijskega sistema. Lahko vsebuje tudi vrsto odnosa, npr. temelji na. Source se ne uporablja, ko je opisovani vir v izvirni obliki.
JEZIK
(language) Jezik intelektualne vsebine vira.
ODNOS
(realtion) Identifikacija sekundarnega vira in njegov odnos do opisovanega vira. Element omogoča povezave med sorodnimi viri nakazanimi z opisi virov. Primeri vključujejo je različica od, temelji na, je del. Zaradi interoperatibilnosti se priporoča uporaba odnosov z oštevilčenega seznama odnosov.
RAZPON
(coverage) Prostorske ali časovne značilnosti intelektualne vsebine vira. Prostorski razpon se nanaša na fizična področj (npr. koordinate, zvezdni sektorji, imena krajev). Časovni razpon se nanša na obdobje, datum. Priporoča se uporaba kontroliraneih slovarjev, npr. Seznam krajevnih imen.
PRAVICE
(rights mangement) Izjava o pravicah za upravljanje ali identifikator, ki povezuje z izjavo o pravicah za upravljanje, ali identifikator, ki povezuje s storitvijo, ki zagotavlja informacije o pravicah za upravljanje z virom.

Osnovne karakteristike DC zaradi katerih je eden izmed kandidatov za klasifikacijo elektronskih virov:

1. ENOSTAVNOST
Zaradi enostavnosti naj bi DC uporabljali tisti, ki se ne ukvarjajo s katalogizacijo, ker je večina od 15-ih elementov enostavno razumljivih (nekaj podobnosti s katalogizacijskimi listki) - avtorji Web strani bi z uporabo DC svoje zbirke naredili bolj pregledne, s tem pa bi bilo tudi iskanje lažje.
Namen DC ni nadomestiti bogatejših klasifikacijskih (deskriptorskih) sistemovkot so AACR2 / MARC katalogizacije, ampak je njegov namen zagotoviti nek sistem elementov, ki bi jih lahko uporabljali katalogizatorji ali nekatalogizatorji.

2. SEMANTIČNA INTEROPERABILNOST
Drugačni deskriptivni modeli na Internetu ovirajo iskanje preko meja različnih disciplin. Npr. knjižnice, muzeji ali zemljepisni informacijski sistemi uporabljajo različne standarde za opisovanje virov. To je rezultat različnih deskriptorskih potreb ter tega, da so se razvijali neodvisno eden od drugega. DC pa naj bi omogočil interdisciplinarno iskanje s poenotenjem sorodnih atributov. Npr. "author" in "creator" lahko pomenitia isti atribut za iskanje vira. DC naj bi služil kot takšen klasifikacijski sistem.

3. MEDNARODNO SOGLASJE
Za učinkovitost DC je potrebno pridobiti mednarodno soglasje. Do leta 1997 je DC dobil podporo od VB, Avstralije, Švedske, Danske, Norveške, Finske, Nemčije, Tajske, Japonske, Kanade in ZDA.

4. FLEKSIBILNOST
Kljub temu, da je bil prvotni razlog za nastanek DC potreba po avtorsko generiranem opisu vira, je pritegnil pozornost tudi med opisovalci virov v formalnem okolju.
Kot naraščata različnost in obseg virov na Webu, bodo odgovorni posredniki informacij (kot so knjižnice in muzeji) dobili večje odgovornosti do metapodatkovnih virov za ta nepresahlkjiv vir informacij. Od izvedencev za katalogizacijo se pričakuje, da bo DC dobil podporo tako kot jo je tudi MARC format.
DC je dovolj fleksibilen, da se lahko spreminja ali dodaja in razvija pojme v različnih aplikacijah.

5. MODULARNOST METAPODATKOV NA WEBU
Velika različnost metapodatkovnih potreb na WWW zahteva okolje, ki podpira soobstoj velikega števila neodvisno razvitih in vzdrževanih metapodatkovnih paketov. DC je usmerjen v iskanje virov, toda eden lahko predstavlja več funkcionalnih različic - paketov (tu je shranjen posamezen tip metapodatkov), ki služijo drugim zadetkom (termini in pogoji, arhivski management, administrativni metapodatki...). Npr. "terms & conditions" metapodatkovni paket vsebuje elemente, ki opisujejo lastnike avtorskih pravic, vrednost pridobljenega vira, omejitve pri ponovni uporabi vira in sorodne informacije.
Poznavanje zaželjenosti takšne modularnosti je vodila od Warwick Workshopa k razvoju DC in kasneje je bil oblikovan Warwick Framework.

Obstajajo pa tudi vzroki zaradi katerih DC še ni standardiziran. Število elementov, njihova definicija in sintaksa so še vedno predmet dogovora posameznih skupnosti. DCMI namenoma ne rešuje konkretnih potreb po metapodatkih različnih disciplin ali skupnosti. Elementi DC rešujejo vprašanje metapodatkov zgolj na načelni ravni in služijo bolj kot opopnik avtorjem in vzdrževalcem digitalnih virov pri oblikovanju specifičnih metapodatkov. Kritiki DCMI očitajo tudi preveliko ohlapnost definicij in premalo natančna navodila za uporabo, pa vendar uporaba elementov DC že prehaja počasi v širšo uporabo.

IV. WARWICK FRAMEWORK
Pri prevajanju pomena posameznih polj ali podpolj iz COMARC formata v elemente DC nastopijo določene težave. COMARC je veliko kompleksnejši ter v veliki meri prilagojen bibliografskim pravilom. Vendar pa COMARC ne vsebuje polj, ki so potrebna za vpis potrebnih metapodatkov. Ob upoštevanju funkcij metapodatkov je očitno, da za opis digitaliziranih člankov ustreza kombinacija COMARC-a in DC. Warwick Framework predstavlja možno arhitekturo združevanja različnih metapodatkov (npr. bibliografski opis ali pa metapodatki za določeno ciljno skupino). Arhitektura predvideva dve glavni enoti : posamezen tip metapodatkov je shranjen v paket, paketi pa tvorijo ovoj. Ovoj v informacijski strukturi tvori samostojen objekt in je lahko shranjen na posebnem strežniku, dostopen prek globalno dostopnega identifikatorja (Universal Resource Identifier - URI). Edina naloga ovoja je, da se zaveda zaporedja paketov, ki jih vsebuje.

V. NEREŠENI PROBLEMI IN PRIHODNOST

Smernice za stabilnost DC:

1. Nenehne izboljšave elementov DC
Elementi DC nastajajo tako, da jih kolektivno ocenjujejo in s svojimi izkušnjami sodelujejo mnogi sodelujoči. Kot se organizacija širi, se bodo z razvojem DC pokazale nejasnosti, konflikti, pomanjkljivosti v klasifikaciji. Standardi pa bodo pripomogli k izboljšanju.

2. Izobraževanje uporabnikov in vodniki za uporabnike
Širitev skupnih predpisov za klasifikacijske siteme je odvisna od razpoložljivosti jasnih / razložnih vodnikov za uporabnike. taki vodniki morajo biti razviti v več jezikih toda s skupnim namenom in usmeritvijo.

3. Metapodatkovne zbirke
Infrastruktura, ki je potrebna za razvoj in uspešno vzdrževanje sprememb za metapodatkovni kalsifikacijski sistem kot je DC, bo morala imeti tudi podatkovne zbirke.
Warwick Framework opisuje značilnosti gradnje za metapodatke oz. opisuje možno arhitekturo za gradnjo za metapodatke, ki bodo dopuščali neodvisen razvoj klasifikacijskih sistemov in njihov soobstoj. To namiguje na to, da bodo uporabniki metapodatkov (ali navadni uporabniki ali programerji) potrebovali online zbirke, ki opisujejo pojme, strukturo in prenos sintaks v metapodatkovnih klasifikacijskih sistemih. Tako uporabniško iskanje na DC bo povezano z zbirko virov, ki se bodo lahko povezala z DC metapodatkovno zbirko (registrom) za boljše razumevanje značilnosti metapodatkov. Delo na metapodatkovenih zbirkah je bilo leta 1997 še vedno v začetni fazi, toda kot se bodo razvijale funkcionalne specifikacije, tako bodo postale osrednji del infrastrukture potrebne za razvoj in uspešno vzdrževanje sprememb za metapodatkovni klasifikacijski sistem kot je DC.

4. Orodja
Za izdelavo in vzdrževanje metapodatkov na Webu se orodja še razvijajo. Ko se bo infrastruktura razvila in bodo standardi enotni in fiksni bodo ta orodja postala vsakdanja, vodilni položaj in vodilen uporabniški vir.

5. Standardizacija
Ko bo DC postal širše organiziran bodo morali biti standardi formalizirani.
_________________
..dazed and confused..

Lucille · Objavljeno: 13 Jun 2007 17:23 Naslov sporočila:

MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA
Monografska publikacija je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov. Glede na vrsto vsebine delimo monografske publikacije na leposlovne publikacije (npr. roman, drama, pravljica, poezija, antologija, potopis ...) in strokovne publikacije (strokovne knjige, učbeniki, slovarji, priročniki, enciklopedije, leksikoni, bibliografije in podobno ...).

Običajno so monografske publikacije opremljene z mednarodno standardno knjižno številko ISBN. To je desetmestna številka, pred katero je črkovna predpona. ISBN, ki temelji na standardu ISO, identificira eno izdajo nekega naslova pri določenem založniku in je za to izdajo enkratna. Dodeljuje jo Slovenska agencija za ISBD, ki deluje v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

SERIJSKA PUBLIKACIJA
Serijska publikacija je publikacija v tiskani ali drugačni obliki, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami in se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), časopise, spomenice in podobno.

Običajno so serijske publikacije opremljene z mednarodno standardno številko serijske publikacije ISSN. To je osemmestna številka, vključno s kontrolno številko, pred katero je črkovna predpona. ISSN, ki temelji na standardu ISO, skupaj s ključnim naslovom enkratno in neponovljivo identificira serijsko publikacijo. Dodeljuje jo nacionalni ISSN center pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

NEKNJIŽNO GRADIVO
Širok spekter gradiv, ki niso v knjižni (tj. tiskani) obliki imenujemo s skupno besedo neknjižno gradivo.

Tovrstna gradiva so lahko na različnih medijih:

* gramofonska plošča,
* zvočna kaseta,
* videokaseta,
* CD,
* DVD itd.

Prav tako je tudi vrsta zapisa zelo različna (zvočni posnetek, videoposnetek, računalniški zapis in podobno).

ČLANKI ALI SESTAVNI DELI
Članek ali sestavni del je del publikacije (članek v serijski publikaciji, poglavje v knjigi, skladba na zvočnem posnetku itd.), ki je za potrebe bibliografske identifikacije ali dostopa odvisen od identifikacije publikacije, v kateri se nahaja.

Iz same narave gradiva je torej razumljivo, da tega gradiva ne najdemo samostojno na knjižnih policah, temveč moramo poseči po matični publikaciji, v kateri se članek (ali sestavni del) nahaja.
_________________
..dazed and confused..

Lucille · Objavljeno: 13 Jun 2007 17:30 Naslov sporočila:

FUNKCIJE KNJIŽNIČNEGA KATALOGA
*Popis zaloge neke knjižnice
*Omogočanje najdenja knjižničnega gradiva:
-Določeno delo
-Izbranega avtorja
-Izbrano temo

UREDITEV POLIC V OŠ KNJIŽNICI (OŠ Danile Kumar)
Vse gradivo (okoli 40.000 enot, od tega 10.000 tujih gradiv) je v prostem pristopu in razdeljeno na leposlovje ter otroško strokovno literaturo. Leposlovje se naprej deli na tri področja (glede na starost učencev), in sicer C-cicibani (prvo triletje devetletke), P-pionirji (drugo triletje) in M-mladina (zadnje triletje). Zanimivo je, da so tudi police zasnovane tako, da so prilagojene velikosti otrok v posamezni starostni skupini. Posebej je še oddelek z ljudskim slovstvom, oddelek z literaturo za učitelje ter oddelek s tujo literaturo (predvsem v angleščini, pa tudi nemščini, norveščini…). Mednarodni del je razdeljen na tri področja: Easy Books, Teen Books in Junior Fiction, nekaj pa je tudi knjig za starše (Adult Fiction- večinoma trivialni romani). Področja so poimenovana v angleškem jeziku, ker je le-ta sporazumevalni jezik mednarodnega oddelka šole. Leposlovje v vseh jezikih je razdeljeno po preprostem UDK z največ dvema številkama in nato pa abecednem redu avtorjev (razen, če so avtorji več kot trije- v tem primeru uporabijo prvo besedo naslova), strokovna literatura pa je razporejena po Deweyjevem sistemu (po strokah).
_________________
..dazed and confused..

Lucille · Objavljeno: 13 Jun 2007 17:34 Naslov sporočila:

Kakšne načine pridobivanja gradiva poznamo v knjižnicah?
*Obvezni izvod
*Nakup
*Zamena
*Dar (zapuščina ipd.)

Nakup:
*Nabavna komisija
*Odločilni parametri:
-Velikost knjižnice
-Poslanstvo knjižnice
-Razpoložljiva finančna sredstva

Iskanje ustreznega gradiva:
*Založniški katalogi
*Reklamne ponudbe
*Prednaročila
*Ogledi iz knjigarn
*Bibliografije
*Ponudbe posameznikov in ustanov

(draga moja, prosojnce po treba kej povohat)
_________________
..dazed and confused..

franzferdinand · Bruc/ka Pridružen/-a: 03.04. 2007, 17:08 Prispevkov: 87

dobr lucy, sedi pet...samo kje je pa arhiv, RTV, muzej galerija?

Lucille · Objavljeno: 13 Jun 2007 17:57 Naslov sporočila:

Pa ka sm ti js hlapec tule? Poleg tega pa- hvala bi blo mnde bolj učinkovto ko sedi pet najbrž... nehi se tak vzvišeno obnašat! Zaka pa nimaš svojih zapiskov o tem, js sm si sama potegnala vn te razlike... sm povedala da ene stvari mam doma in bom jutri poslala, če bom pri volji, ker mam na roko napisan in je torej treba še prepisat...

drgač pa je rekla da si je dobr pogledat tole http://www.arhiv.gov.si/si/uporaba_arhivskega_gradiva_podatkovna_zbirka/o_arhivskem_gradivu/
_________________
..dazed and confused..

franzferdinand · Bruc/ka Pridružen/-a: 03.04. 2007, 17:08 Prispevkov: 87

[quote="Lucille"]Pa ka sm ti js hlapec tule? Poleg tega pa- hvala bi blo mnde bolj učinkovto ko sedi pet najbrž...
sem te samo prijel za besedo...drgač pa HVALA za trud

lorelai · Objavljeno: 13 Jun 2007 19:03 Naslov sporočila:

Lucille, to sploh ni zame, ker sem to že vse lani naredila, vendar je bilo drugače (snov) Smejati se na glas

Eden me je prosil, delam uslugo pač. Sigurno se ti pa on zelo zahvaljuje Smejati se na ves glas

Lucille · Objavljeno: 13 Jun 2007 19:11 Naslov sporočila:

lorelai sej nism tebe kregala Smejati se na glas

aja edin za prosojnce...no pa to onem povej ko mu uslugo delaš Smejati se na glas

itak sm oblubla da bom dala stvari gor, sam ferdinand me je mal razpištolu ko hoče kr vse takoj met Smejati se na glas

_________________
..dazed and confused..

franzferdinand · Bruc/ka Pridružen/-a: 03.04. 2007, 17:08 Prispevkov: 87

Lucille · Objavljeno: 14 Jun 2007 11:33 Naslov sporočila:

hej... meni je žal, ampak je prišlo neki vmes in me danes še ne bo doma, tko da bo mogu kir drug gor dat al karkol...
_________________
..dazed and confused..

Lolita · Objavljeno: 15 Jun 2007 10:12 Naslov sporočila:

ej folk,
men je prvo dala narest bibliografski opis, samo navedbo odgovornosti, obe zravn mene je pa sam spraševala...
uprašala me je kaj je predmetni niz
pol sm mogla pa še po iso standardu napisat spletno stran od Mure...
zakaj sm jz mogla vse delat une pa sam guvort, jebemti, ne vem kuko mi je ratal...nimam pojma
vso srečo ostalim!!!!!!!!!
_________________
tocnost je cednost zdolgocasenih ljudi

mary · Bruc/ka Pridružen/-a: 09.11. 2006, 20:23 Prispevkov: 54

moja vprašanja:

-Opiši normativno datoteko (razlika med normativnim in napotilnim vpisom)
-Kako imajo urejeno gradivo v Slovanski knjižnici-na kakšen način, ali pa v NUK-u in arhivu RS
-Popravit bibliografski opis-neke publikacije

Samo da je uspešno mimo Smejati se na glas

Petronca · Objavljeno: 15 Jun 2007 13:02 Naslov sporočila:

mene je pa uprašala sam razlike in podobnosti med skladiščem v knjižnici in v galeriji ter kaj je lastniški žig Smeh

in potem sem odpeketala Smejati se na glas

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli