 |
Bibliotekarji
Za vse bibliotekarje
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
tanja
Bruc/ka
Pridružen/-a: 05.04. 2007, 08:13
Prispevkov: 132
|
 Objavljeno: 16 Jul 2008 07:26 Naslov sporočila: Posvetovanje splošnih knjižnic |
 |
|
Posvetovanje splošnih knjižnic (letos pod naslovom "Uporabnik - sodelavec knjižnice) bo tudi letos potekalo v Kranjski Gori, in sicer med 29. in 30.9.2008. Program in prijavnica: http://www.zbds-zveza.si/posvetovanje_splosne_10.asp
Prijave sprejemajo do 5. septembra 2008 na naslov: Urška Lobnikar Paunović, Valvasorjeva knjižnica Krško, CKŽ 26, 8270 Krško, po faxu: 07 490 40 20 in na elektronski naslovi: posvetovanje.2008@gmail.com.
Za študente bibliotekarstva je udeležba na posvetovanju brezplačna.
Zadeva bo po mojem kar zanimiva za studente, boste zvedeli kaj novega... V Kranjski Gori je tudi en dokaj cheap hostel, tako da lahko tam prespite, lahko pa pridete samo za en dan. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
sekcija sk
0 [zer0]
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 17:24
Prispevkov: 1
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 06 Okt 2008 09:09 Naslov sporočila: |
|
|
TUKAJ PA JE ŽE NEKAJ ZAKLJUČKOV Z 10. POSVETOVANJA SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC:
KNJIŽNIČARJI V VELIKEM ŠTEVILU NA POSVETOVANJU
Sekcija za splošne knjižnice, ki deluje pod okriljem Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je organizirala že 10. posvetovanje splošnih knjižnic. Posvetovanje je potekalo v Kranjski Gori 29. in 30. septembra in sicer na temo Uporabnik – sodelavec knjižnice. Za posvetovanje je bilo izredno zanimanje, saj je sekcija tokrat zabeležila kar 178 prijavljenih.
STAREJŠI SE HOČEJO UČITI, MLAJŠI PA GOOGLAJO
Naši in tuji predavatelji so na uporabnika - bralca pogledali iz različnih zornih kotov, predvsem pa so se tudi udeleženci okrogle mize na dokaj vroči razpravi spraševali o novih izzivih modernega knjižničarja. In kateri so ti izziv? Na eni strani imamo starostnike in pojav vedno daljše življenjske dobe ter vseživljenjskega učenja, na drugi strani pa prihajajočo mlado t.i. Y ali google generacijo, ki večino informacij išče na spletu (drugo vprašanje je, kako kritično to počnejo). Vmes je cela paleta različnih uporabnikov: aktivno prebivalstvo, študirajoči, odrasli, starši, otroci, veliko pa se je govorilo ravno o mladih in starostnikih - dveh z izstopajoče novimi značilnostmi ter tudi o uporabnikih s posebnimi potrebami, kot so slepi, slabovidni, gluhi, invalidne osebe, saj se tudi zanje na trgu pojavljajo vedno nove in nove naprave za pomoč pri branju. Knjižnice medtem postajajo bolj prijazne za dostop, knjižničarji pa iščejo poti do uporabnika in prikazanih je bilo veliko primerov dobre prakse.
TRETJI PROSTOR – ULICA ALI KNJIŽNICA
Knjižnice so sicer v veliki meri že odgovorile in znajo odgovarjati na potrebe uporabnikov in hkrati skrbijo za višjo bralno kulturo. Vedno pa se da kaj postoriti še bolje. O knjižnicah se je zato veliko govorilo tudi kot o tretjem prostoru. Tretji prostor je izraz, ki ga je oblikoval sociolog Ray Oldenburg (The Great Good Place, 1990). Pomeni neformalne, nevtralne prostore, kjer se ljudje srečujejo in razvijajo socialne interakcije, prijateljske vezi, prostor za debate, domačnost, povezanost z lokalno skupnostjo, spodbujajo druženje namesto izoliranosti in delajo življenje bolj barvito. Posebno v urbanih okoljih so ljudje izgubili stik s skupnostjo. Človek pa ravno to potrebuje za socialno zadovoljstvo in duševno zdravje. Tretji prostor so lahko bifeji, ulice, pubi, pošte, nakupovalni centri, športne dvorane ali - knjižnica. Zato je prostor pomemben, pomembno je, kakšen je, kako se v njem počutijo uporabniki in zaradi te pomembnosti se ne bojimo, da bi knjižnice zamenjal zgolj virtualni prostor.
VSTOP KNJIŽNIČARJA V VIRTUALNI PROSTOR
Poleg fizičnega je tukaj vseeno še virtualni prostor. Predavatelji na knjižničarskem posvetovanju so opisovali različne poskuse približevanja uporabnikom - od nastopanja knjižnice v second lifeu do bloganja in postavljanja spletnih strani, vendar so nekateri poskusi končali bolj kot ne – klavrno, npr. knjižnica v second lifeu. Vsekakor pa je potrebno še bolj prepletati fizični prostor z virtualnim in predvsem generacijoY zagrabiti prav tam, kjer so najraje. Načini so izziv, vendar izziv je tako ali tako vsak uporabnik posebej. Spletni prostor se sicer najbolj kaže kot podpora - medij za seznanjanje kaj se dogaja v resničnosti. Te strani so tudi do sedaj najbolj obiskane. Knjižničar pa se bolj kot kdajkoli kaže kot guide, spremljevalec, posredovalec med različnimi svetovi – med svetom literature - avtorji, pisatelji; informacijami; med virtualnim svetom in različnimi uporabniki knjižnice.
MED RAZLIČNIMI SVETOVI
S svojimi znanji o vsebinah, in prav znanje o vsebinah knjižničarjem daje pomembno prednost pred vsemi drugimi poklici, poznavanjem literature, različnih iskalnih orodij, baz podatkov in značilnosti uporabnikov bo knjižničar tisti, ki dela med vsemi svetovi pot prehodno in hkrati varno ter prijetno, saj uporabniki v vseh anketah v sam vrh želja postavljajo prav – človeškost, prijaznost in posluh. Zato je uporabnik v knjižnicah nepogrešljiv tudi kot sodelavec.
Zapisala: Ksenija Medved |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
