Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

uršula

No tako, pa smo začel od začetka.

PREDMET: Organizacije knjižničnih zbirk
PROFESORICI: dr. Šauperl in dr. Petek
GESLO: Avgust

Uspešno leto vsem Smile

echinaforce

oj!
mene sam zanima, če ste že vsi po skupinah za seminar oziroma, če mate kje še kaj placa zame Smejati se na glas

_________________
You're the worst thing that's ever happened to me.

uršula

IZPITNI ROKI

28. januar 2009
8:00:00 redni in izredni študij 528 Ljubljana

11. februar 2009
12:00:00 redni in izredni študij 528 Ljubljana

1. junij 2009
8:00:00 redni in izredni študij 532 Ljubljana

1. september 2009
8:00:00 redni in izredni študij 532 Ljubljana

tony · 0 [zer0] Pridružen/-a: 03.09. 2008, 17:11 Prispevkov: 15

Upam da še kdo spremlja tole!!!

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Študentski svet
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Ljubljana, 10. 10. 2004

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Habilitacijska komisija
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Zadeva: Mnenje študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo o pedagoškem delu asistentke dr. Marije Petek.

Spoštovani!

Študentje imajo različna mnenja o dr. Mariji Petek. Ocene, ki jih je prejela pri študentski anketi, so bile srednje. Vendar pa je veliko študentov, ki opozarjajo na določene pomanjkljivosti pri pedagoškem procesu, ki ga vodi. Veliko študentov sicer dr. Petkove nima za težavno, ampak so nezadovoljni predvsem s kvaliteto predavanj in znanja, ki ga dobijo.
Predavanja so nezanimiva in dolgočasna. Predvsem ne širijo obzorja in ne spodbujajo zanimanja, ravno nasprotno. Dr. Petek dobesedno prebira tekst iz prosojnic. Čeprav je dr. Petek vesela vsakršnega vprašanja, včasih nanje ne odgovarja dovolj obširno. Interakcije med predavateljico in študentom sploh ni. Predavanja včasih ne sledijo vajami (v enem tednu predava eno, na vajah se isti teden obdeluje drugačne probleme). Vsebujejo premalo konkretnih primerov, ti pa so zelo splošni in ne vključujejo vseh izjem. Niso zaokrožena v celoto, so le niz nekih nepovezanih drobcev.
Fotokopije prosojnic, ki jih je pripravila dr. Petek, po zapiskih njene predhodnice, so sicer obsežna, a nejasno strukturirana in neurejena. Poglavja v njej nimajo zaporedja, ampak le nizajo podatke. Dr. Petkova še ni pripravila nobene skripte za pomoč pri učenju.
Vaje pri dr. Petek so nezanimive in ne upoštevajo želja študentov po življenjskih primerih. Pri delu s knjigami študenti sploh ne vidijo knjig ampak le izpiske podatkov. Kot je bilo že prej omenjeno, vaje nimajo posebne povezave z predavanji in tako ne sledijo predavanjem. Ni dovolj opozorjeno na zakonitosti, probleme in izjeme. Na vajah napačno rešeni primeri (kot pravilni) zmedejo študente. Vaje pa si tudi ne sledijo po nekih postopnih težavnostnih stopnjah. Dr. Petek na vprašanja, ki jih imajo študentje vedno odgovori.
Vsebina kolokvija, ki je na koncu leta, je praktični preizkus in nima povezave z izpitom, kjer se zahteva samo teorija. Ni znan kriterij za njegovo ocenjevanje. Zaradi časovne razporeditve (kolokvij je po koncu predavanj) študentje ne dobijo nobenih povratnih informacij, le rezultate. Za informacije o napakah na kolokviju se morajo udeležiti govorilnih ur. Za kolokvij bi po našem mnenju lahko razpisala več rokov, to je namreč pogoj za pristop k izpitu, ki sledi neposredno po kolokviju.
Pri izpitih dr. Petkove so vprašanja nejasna in (pre)kratka. Iz njih ni razvidno, kako obširen odgovor je zahtevan, zaradi česar se pojavljajo zelo različni kriteriji za posamezna (podobna) vprašanja. Ta so lahko postavljena zelo ozko, dr. Petkova pa lahko zahteva zelo obširen odgovor. Kriteriji za to, kaj spada pod odgovor na določeno vprašanje, pa so zelo različni tudi od vprašanja do vprašanja. Ko študentje na govorilnih urah sprašujejo po napakah, dr. Petkova včasih sploh ne daje povratnih informacij (npr: preberite si v skripti). Zgodi se celo, da odgovor, ki ga poda kot pravilnega na govorilnih urah, ni zadosten na kolokviju ali izpitu.
Govorilne ure pri dr. Petkovi se prekrivajo s kolokviji in izpiti in morajo tako študentje čakati najmanj teden dni na odgovor o napakah. Govorilne ure pa so edini način, da študent izve, kaj je delal narobe na kolokviju ali izpitu saj je ta razpisan po koncu predavanj.
Študentje menijo, da v 4. letniku daje premalo natančna navodila za seminarske naloge. Nesprejemljivo pa je, da ocenjuje prihod na govorilno uro, za pomoč pri seminarski nalogi, z NIŽJO oceno! Študentje so tako večkrat zelo negativno presenečeni pri ocenah seminarskih nalog.
V skladu z navedenim se študentje oddelka NE strinjamo z izvolitvijo dr. Marije Petek v višji naziv docentke za področje bibliotekarstva. Predvsem študentje, ki so že absolvirali študij, menijo, da so od njenih predavanj v štirih letih predavanj odnesli premalo. Študentje oddelka upamo, da se bo v prihodnje pedagoški proces tudi s pomočjo tega mnenja spremenil na bolje.

Mitja Iskrić, Janja Komljenovič,
Predstavnik študentov Predsednica ŠSFF
Oddelka za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in knjigarstvo

Hudooooooooo! A je letos pr vs že kej bolš?!?! Confused

mitja_i · Objavljeno: 10 Dec 2008 16:22 Naslov sporočila:

No, če ste opazili, je bilo to mnenje napisano pred 4 leti. Že takoj drugo leto je bilo "baje" bolje. Ampak me vseeno zanima vaše mnenje. Žalostno je le to, da se moji nasledniki niso odločali za javnost svojega dela in tako nadaljna mnenja niso dosegljiva,.

larayne · Objavljeno: 10 Dec 2008 16:33 Naslov sporočila:

Jaz takšnega negativnega občutka pri njej vsekakor nisem dobila in sem bila kar presenečena, ko sem tole brala.
Na vajah je bilo vedno vse ok, že res, da je bilo včasih malo vprašljivo, kateri odgovor je pravi ipd. ampak nobenih večjih problemov, tudi kolokvij je bil v redu, vedeli smo, kaj lahko pričakujemo, rezultati tudi niso vprašljivi.
Že res, da predavanja niso grozno zanimiva, ampak to tako niso pri večini predavateljev. Seminarske so bile tudi ok, nobenih nejasnosti, prav tako izpit.

Poleg tega menim, da imamo vsaj 2-3 predavatelje, ki si zaslužijo večjo grajo kot Petkova.

Zanima pa me, ali so se takrat s tem vsi strinjali, ker je v zadnjem stavku navedeno "študentje oddelka..." in ali se danes tudi takšna poročila pišejo brez naše vednosti? Kes se mi zdi, da se vsi vedno ne strinjajo(mo) z vsemi ocenami/mnenji?

mitja_i · Objavljeno: 10 Dec 2008 16:49 Naslov sporočila:

larayne zanima me, zakaj ne poveš, kateri predavatelji si zaslužijo večjo grajo?

Da, tudi dandanes se pišejo mnenja. Piše jih predstavnik v študentskem svetu. kakor sem seznanjen, letos ta ni bil izvoljen. Študentje so organizirani v študentske svete oddelka. Ti pa niso bili niti eno leto konstituirani.

larayne · Objavljeno: 10 Dec 2008 16:58 Naslov sporočila:

Raje ne bi govorila o konkretnih primerih, ker so se že pojavljale določene težave glede tega na forumu. Niti se ne bi rada preveč izpostavljala (malce sebično, vem Wink

). Sploh pa je to čisto moje mnenje in ne vem, ali se tudi drugi strinjajo s tem (glede nekaterih predmetov sem dokaj razočarana, od celotnega programa pa sem pričakovala kar precej več).

Vseeno pa se mi zdi, da je bolje, da se nekaj na tem področju premika, kot pa to, da se letos očitno nič (kakor sem razbrala).

franzferdinand · Bruc/ka Pridružen/-a: 03.04. 2007, 17:08 Prispevkov: 87

Petkova je res ena najslabših predavateljic na oddelku, strinjam se skor z vsem, kar so predstavnice študentov napisale...
po drugi strani pa bi nov odhod kakšnega izmed profesorjev zadevo le še poslabšal...že letošnji 2. letniki so ostali brez obeh "knjižničnih" izbirnih predmetov...habilitirane zamenjave pa je trenutno izjemno težko dobiti...

tony · 0 [zer0] Pridružen/-a: 03.09. 2008, 17:11 Prispevkov: 15

No če še koga zanima:
Dr. Marija Petek
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Študentski svet
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Zadeva: Pripombe na Mnenje študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo o pedagoškem delu asistentke dr. Marije Petek z dne 10. 10. 2004.

Glede na dopis predstavnika študentov, Mitje Iskriča, o oceni mojega pedagoškega dela bi rada pojasnila in opozorila na določene stvari, strnila sem jih v naslednje točke.

1. Število študentov, ki so dali svoje mnenje

Iz dopisa ni razvidno, koliko študentov je bilo zajetih v pripravo mnenja, na kakšen način, kdaj in kakšen je delež študentov pri posameznih pripombah. Menim, da negativna ocena ne izraža mnenja večine študentov in da gre za mnenja posameznikov.

2. Študentske ankete

V študentski anketi 2002/03 sem za pedagoškego delo dobila naslednje splošne ocene: 3,3 - 3,9, v anketi 2001/2002 pa: za predavanja: 3,1 - 3,6 in za vaje: 3,12 - 3,81. Nerazumljivo je, da je med obema ocenama velika razlika.

3. Predavanja

Bibliotekonomija je eden temeljnih predmetov pri študiju bibliotekarstva, vsa štiri leta, predavanja, vaje in seminar. Bibliotekonomija se ukvarja z organizacijo in poslovanjem knjižnic, še posebej z obdelavo knjižničnih fondov. Za to se uporablja mednarodni/ nacionalni sistem pravil, ki določajo način popisa različnih vrst knjižničnega gradiva. Pravila so že po svoji naravi nepriljubljena, suhoparna, lahko tudi dolgočasna. Predstavljanje in razlaganje pravil pogosto ne omogoča živahne in razburljive razprave. Ob tem verjetno pozabljamo na namen in koristi, ki jih imajo knjižnice in njeni uporabniki. Poleg teoretičnega znanja bibliotekonomija zahteva in razvija natančnost in sistematičnost študentov. Mislim, da je to tudi eden izmed razlogov za že tradicionalno nepriljubljenost tega predmeta.

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da še nimamo učbenika. Uporablja se več priročnikov in katalogizacijski pravilnik, ki je v hrvaškem jeziku in na nekaterih mestih že zastarel. Da bi študentom olajšala delo, sem pripravila prosojnice, ki jih uporabljam kot pripomoček pri predavanjih; fotokopije so na voljo študentom. Ker študentom ni potrebno hiteti s pisanjem, bi se lahko bolj posvetili vsebini, vprašanjem, razpravi itd. Namen prosojnic je tudi, da se izognemo napakam v zapiskih, ker pravila natančno določajo, katere bibliografske podatke vključimo v opis, v kakšnem zaporedju, kakšna ločila itd.

Vsebina Bibliotekonomije obsega vrste in značilnosti knjižničnega gradiva, način pridobivanja in obdelavo. Vsebina je razdeljena glede na vrsto gradiva, znotraj tega si poglavja sledijo po predpisanem zaporedju bibliografskih podatkov. Mislim, da je to primeren, sistematičen in preizkušen način. Gre za večjo celoto, ki jo zaokrožimo konec tretjega letnika in ki je res sestavljena iz številnih podrobnosti. V okviru tega predmeta so tudi tuja predavanja.

4. Vaje

Vsebina vaj sledi predavanjem in vključuje praktično uporabo teorije. Časovni zamik med predavanji in vajami je nujen iz dveh razlogov: predavanje je vsak teden, vaje vsakih 14 dni in študenti potrebujejo čas za priprave na vaje. Vaje dosežejo svoj namen, če študenti poznajo vsebino predavanj, ker le tako lahko sproti dopolnimo in pojasnimo tisto, kar ne razumejo.

Na vajah študenti rešujejo praktične primere. Najprej jih rešijo sami, s pomočjo priročnikov ali dodatnih pojasnil, nato jih skupaj pregledamo in rešitve napišemo na tablo. Podatek, da »na vajah napačno rešeni primeri zmedejo študente« je neutemeljen. Včasih je možnih več rešitev – eno napišemo tablo, o ostalih se pogovarjamo. Primeri za vaje so prirejeni, ker le tako lahko zajamemo vse posebnosti, ki se v knjižničnem gradivu redkeje pojavljajo.

Pri vajah je še ena objektivna težava: prostorska stiska in prevelike skupine za vaje. Vaje so za vsak letnik v dveh skupinah, v eni skupini je včasih tudi več kot 30 študentov – kar pomeni, da individualno delo ni mogoče. Oddelek si že nekaj časa prizadeva za vaje z manjšim številom študentov. Na ta način se bodo izboljšali pogoji za delo, individualno delo (ko bo vsak študent lahko obdeloval svojo knjigo in bo profesor imel dovolj časa, da se ukvarja z vsakim študentom) bo prineslo tudi boljše znanje.

5. Seminar

Seminar je namenjen četrtemu letniku, da se osveži in dopolni znanje Bibliotekonomije iz prvih treh letnikov. V seminarski nalogi študent reši določen katalogizacijski problem, ga utemelji s členi iz pravilnika in predstavi na seminarju. Pri tem naj bi študent pokazal ne samo znanje, natančnost, sistematičnost, ampak tudi samostojnost in iznajdljivost. Seminarske naloge so dobro ocenjene, ocene so boljše kot v prejšnjih letnikih, veliko je odličnih ocen. Ne drži, »da se ocenjuje prihod na govorilno uro … z nižjo oceno«. Glede navodil za seminarske naloge je moj namen sledeč: vzpodbujati samostojnost in kreativnost študentov, kjerkoli je to možno, ker se zavedam, da pri upoštevanju ustreznih pravil za to ni prostora. Če so želje študentov drugačne, lahko navodila natančneje opredelimo.

6. Izpiti

Kolokvij na koncu leta je praktični preizkus tistega, kar smo počeli na vajah. Študenti so seznanjeni s kriteriji ocenjevanja – točkovni sistem, ki omogoča objektivnost. Ker so kolokviji in izpiti po koncu letnega semestra, povratne informacije dobijo le tisti, ki pridejo na govorilne ure; tako je tudi pri drugih predmetih. Na najpogostejše napake opozarjam v naprej ob določeni temi, bodisi na predavanjih in/ali vajah.

Izpitna vprašanja so različna. Če nekdo ne razume vprašanja, dobi pojasnilo. »(Pre)kratka vprašanja« omogočajo študentom več svobode pri odgovorih in več možnosti za boljšo oceno. Podobno kot pri seminarskih nalogah. Za enako vprašanje so vedno enaki kriteriji, vendar se enaka vprašanja redkeje pojavljajo. Na govorilnih urah rada pojasnim vse, kar študente zanima, jim predlagam, kaj naj še predelajo, kako se naj pripravljajo na izpit itd. Vedeti moramo, da govorilne ure niso predavanje in da je nemogoče, da bi posamezna poglavja na govorilnih urah še enkrat obravnavala.

Pri izpitih bodo v letošnjem šolskem letu spremembe. Kolokvij ni več pogoj za izpit, ampak je del izpita. Izpit bo tako sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. Praktični preizkus lahko študenti uspešno opravijo, če imajo dovolj teoretičnega znanja. Do sedaj so študenti pogosto opravljali kolokvij, ne da bi prej osvojili teoretično znanje.

7. Govorilne ure

Študentom nisem na voljo samo v času govorilnih ur ampak vedno, kadar sem v pisarni. Zavedam se, da je letos prišlo do prekrivanja kolokvijev/izpitov z govorilnimi urami. Vendar so bile govorilne ure zato prestavljene na kasnejši čas. Datumi za prvi kolokvij so bili dogovorjeni s študenti posameznih letnikov, v okviru datumov za izpite, ki so določeni v naprej. Študenti so imeli štiri izpitne roke.

Mnenja študentov spoštujem in upoštevam. Tudi moja želja je, da bi bili študenti zadovoljni in da bi si pridobili čim več znanja. Potrebno je večje sodelovanje in več sprotnih povratnih informacij. Smiselno je, da bi konkretne probleme in pripombe reševali skupaj s študenti posameznih letnikov takoj, ko se pojavijo.

Vlogo za izvolitev v naziv docentke sem umaknila.

Lep pozdrav,

Dr. Marija Petek

Ljubljana, 22. 10. 2004.

katjam · Objavljeno: 10 Dec 2008 18:44 Naslov sporočila:

Meni izgleda, kot da so tja noter povzeli vse pritožbe posameznikov, ne da bi glasovali, kdo se s katero pritožbo strinja in kdo ne.
Npr: še vedno se dela večinoma iz 'izpisov podatkov' namesto iz samih knjig, ampak ni mi jasno, kdo v tem sploh vidi problem. Saj je tako isto, ali imaš izpis na ekranu, al pa 2 lista s podatki v knjigi, samo da je v drugem primeru potrebno še zadostno količino kopij knjige naokol furat, pa še vsak rabi ravnilo, da izmeri dimenzije.

Sej nekatere stvari držijo še zdaj, ampak ne do takšne mere, da bi bilo nevzdržno in da bi si želel profesorco vržt iz faksa.

Čeprov zdejle sm mal jezna: me je na vajah obtožla, da js zabušavam, kr okol mene vedn maile pa slikce pa igrce žokajo Evil or Very Mad

Ko smo že ravno pri današnjih dogodkih: Je še kdo opazil, da Cobiss baza na nekaterih računalnikih generalno zajebava? Bi blo treba popravt, ne pa: "neki ste narobe nardil".
_________________
OMGWTFROFLOL!!
O-o pa ja.

Muse · Objavljeno: 10 Dec 2008 18:55 Naslov sporočila:

js sploh ne vem, kk si tb upa rčt da zabušavaš, ko si pa večji specialist ko ona

uršula · Objavljeno: 11 Dec 2008 11:50 Naslov sporočila:

Če se že gremo vaje, pol bi blo zelo fajn da internet dela in da dela Cobiss baza. Karkol smo prtisl - nič se ni zgodilo in zato smo bili "krivi" mi. Mislm da ni noben tko neumen da po njenih navodilih nebi znal pritiskat na tipkovnico. Na žalost po njenem mnenju mi nismo nekaj prav naredili. Confused

Se mi pa zdi da je letos mal bolš na vajah k je blo pa lansko leto. Moje mnenje..... Confused

Lucille · Objavljeno: 12 Dec 2008 19:09 Naslov sporočila:

men se na začetku Petkova tut ni zdela preveč simpatična, potem sm pa ugotovila, da se da s pogovorom pr njej marsikaj dosežit in je prpravlena tut marsikaj nardit za študente..
vaje res niso ble lih bohveka, sam iz take snovi se pač ne da nardit najbolj zanimive teme na faksu..
in ne vem zdej, kak je blo takrat, ko se je pisalo zgornje mnenje, ampak niti slučajno je ni problem dobit tut izven govorilnih ur (ni recimo tak ko tajništvo, ko bohnedaj da potrkaš tri minute pred uradnim uram..)

je pa zanimivo, da noben nima problemov npr. z Vlasto (zdle se tut slučajn ne morm spounat kak se piše) Very Happy

_________________
..dazed and confused..

mm · 0 [zer0] Pridružen/-a: 07.05. 2008, 15:59 Prispevkov: 28

sam res z vlasto so večji križi kt pa s petkovo. jz z njo nimam dobrih izkušenj sploh pa z njenimi govorilnimi urami k jo navadno čakamo pol ure da z mavrovo kavo spije pol se pa začnejo govorilne in bohnedej da prideš k njej takrat k nima govorilnih

lp

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli